Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita na modri podlagi je lik Triglava v beli barvi, pod njim pa sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata Jadransko morje in reke. Nad njim so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde iz grba Celjskih grofov. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je zasnoval kipar Marko Pogačnik.
V obdobju Hasburške dinastije je Slovensko območje sestavljalo več t.i. dežel, zato celotno Slovensko ozemlje ni imelo enotnega grba. Slovenske dežele so bile:
V Kraljevini Jugoslaviji je imela Slovenija prvič enoten grb, ki je predstavljal celotno deželo, čeprav sta Goriška in Gradiška pripadli Italiji po prvi svetovni vojni. Takrat se je Slovenija imenovala Dravska banovina. Grb Slovencev, kot eden izmed treh ustanovnih narodov Jugoslavije, je bil na grbu Jugoslavije moder ščit na katerem je bil srebrn polmesec, nad njim, pa s bile tri rumene šesterokrake zvezde. Polmesec je predstavljal Ilirsko gibanje, zvezde pa tako Celjske grofe, kot upore proti Turkom.
V SFRJ je bil za Slovenijo v veljavi emblem Socialistične republike Slovenije, ki ga je izdelal Branko Simčič, s podobnim motivom kot sedanji le, da je imel socialistično tematiko. Za razliko od današnjega v njem ni bilo rumenih zvezd, pač pa je grb obkrožalo žitno klasje, prepleteno z rdečim trakom in lipovim listjem. Na vrhu klasja je bila v sredini rdeča zvezda. Slogovno je bil usklajen z ostalimi grbi jugoslovanskih socialističnih republik.
S heraldičnega vidika grb Republike Slovenije ne upošteva grboslovnih pravil, zato ga heraldiki ne uvrščajo med grbe, temveč embleme.[1]
