Zober

Zober v narodnem parku Beloveški gozd, Poljska
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae (votlorogi)
Rod: Bison
Vrsta: B. bonasus
Znanstveno ime
Bison bonasus
(Linnaeus, 1758)
Podvrste

Bison bonasus caucasicus (kavkaški zober)
Bison bonasus hungarorum † (karpatski zober)
Bison bonasus bonasus (nižinski zober)

Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov. Ima masivno, do 3,5 m dolgo telo, zraste pa do 2 m v plečih in tehta do 1000 kg. Kožuh ima temno rjav, sprednji del telesa ima dolgo dlako, zadnji pa nekaj krajšo. Glavo ima široko in trikotno brado. Samci in samice imajo pa tudi kratke, ukrivljene roge. Živi v čredah, aktiven pa je podnevi in ponoči.

V začetku 20. stoletja so ga skoraj povsem iztrebili. Iz osebkov v živalskih vrtovih so vzgojili nove črede, tako da jih je danes okoli 1000, nekaj so jih spustili nazaj v divjino. Poleg vzgoje novih čred zobrov pa so na Poljskem vzgojili še žubrona, medvrstnega križanca med zobrom in domačim govedom.

Z zobrom je povezana tudi tradicionalna poljska vodka Żubrówka, ki jo izdelujejo v mestu Białystok na vzhodu Poljske. Vodki je namreč dodana bizonova trava (Hierochloe odorata), ki raste v bližnjem narodnem parku Beloveška pušča, katerega simbol so zobri.

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Znane so tri podvrste:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Olech, W. (IUCN SSC Bison Specialist Group) (2008). Bison bonasus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 14 January 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]