Zadnji tango v Parizu | |
---|---|
Režija | Bernardo Bertolucci |
Produkcija | Alberto Grimaldi |
Scenarij |
|
Zgodba | Bernardo Bertolucci |
Vloge |
|
Glasba | Gato Barbieri |
Fotografija | Vittorio Storaro |
Montaža |
|
Distribucija | United Artists |
Datum izida | 14. oktober 1972 |
Dolžina |
|
Država |
|
Jezik |
|
Proračun | 1,25 milijona USD[2] |
Dohodek bruto | 96,3 milijona USD[3] |
Zadnji tango v Parizu (italijansko Ultimo tango a Parigi, francosko Le Dernier Tango à Paris) je italijansko-francoski erotično dramski film iz leta 1972, ki ga je režiral Bernardo Bertolucci. Osnovno zgodbo si je zamislil Bertolucci iz svojih spolnih fantazij[4], scenarij je napisal skupaj s Francom Arcallijem, dialoge pa sta napisala Agnès Varda in Jean-Louis Trintignant. Zgodba prikazuje nedavno ovdovelega Američana, ki začne spolno razmerje z mlado Parižanko. V glavnih vlogah nastopajo Marlon Brando, Maria Schneider in Jean-Pierre Léaud.
Film je bil premierno prikazan 14. oktobra 1972 na Newyorškem filmskem festivalu, 15. decembra istega leta v francoskih kinematografih, dan za tem pa še v italijanskih, kjer je po enem tednu policija film zasegla, Bertolucci pa je bil celo obsojen na štirimesečno pogojno zaporno kazen zaradi obscenosti.[5] Neposreden prikaz spolnega nasilja in čustvenega nemira v filmu je povzročil mednarodno polemiko in razne oblike cenzure v različnih državah. V ZDA so najbolj nazorne prizore izrezali in MPAA ga je ocenila kot »film za odrasle«. Metro-Goldwyn-Mayer je leta 1981 izdal cenzurirano različico, ki je bila označena z oznako R. Vseeno je postal finančna uspešnica, saj je prinesel 96,3 milijona USD prihodkov po svetu ob 1,25-milijonskem proračunu. Na 46. podelitvi je bil nominiran za oskarja v dveh kategorijah, za najboljšega glavnega igralca (Brando) in najboljšo režijo (Bertolucci).[6]