Ruggiero Leoncavallo | |
---|---|
Rojstvo | 23. april 1857[1][2][…] Neapelj[1][4] |
Smrt | 9. avgust 1919[5][2][…] (62 let) Montecatini Terme, Italija[d][5][4] |
Državljanstvo | Kraljevina Italija |
Poklic | libretist, skladatelj, pianist, scenarist |
Ruggiero Leoncavallo, italijanski operni skladatelj in libretist, * 23. april 1857, Neapelj, Italija, † 9. avgust 1919, Montecatini, Italija.
Leoncavallo je študiral glasbo na konservatoriju San Pietro a Majella v rojstnem mestu, književnost pa v Bologni, kjer se je pod vplivom pesnika Giosueja Carduccija navdušil za glasbeno estetiko Richarda Wagnerja. Njegove prve, wagnerjansko napisane opere Chatterton niso uprizorili in Leoncavallo je najprej poskusil srečo kot glasbenik v kolonialnem Egiptu, nato pa je boemsko živel Parizu in se preživljal s poučevanjem glasbe, korepetiranjem in igranjem klavirja po nočnih lokalih.
Prijatelj, baritonist Victor Maurel, ga je priporočil založniku Ricordiju in Leoncavallo je dobil predujem za ambiciozen projekt: ustvaril naj bi operno trilogijo kot protiutež Wagnerjevemu Niebelunškemu prstanu. Delo mu je šlo počasi od rok, založnik je postal nestrpen in Medičejci, prva opera predvidene trilogije o italijanski renesansi (sledila naj bi ji še Savonarola in Cesare Borgia), so sprožili resen spor med Leoncavallom in Ricordijem. Končno je založnik, ki je diktatorsko obvladoval italijansko operno sceno, dal v Milanu namesto Medičejcev uprizorti Catalanijevo opero La Wally, preprečil pa je tudi njihovi uprizoritvi v Torinu in Benetkah. Leoncavalu je časnikar Marco Salla prijateljsko svetoval: »Brani svoje delo, kakor moreš in imej odprte oči! Založniška hiša Ricordi odkupuje mnoge opere le zato, da bi jih pokopala za vedno.«
Leoncavallo je v Parizu doživel zmeren uspeh s simfonično pesnitvijo La nuit de mai, po letu 1890 pa se je ustalil v Milanu in deloval kot glasbeni kritik in libretist. Za vse svoje opere je libreto napisal sam.
Mnogi ga smatrajo za največjega libretista po Arrigi Boitu.
Splošno | |
---|---|
Narodne knjižnice | |
Biografski slovarji | |
Znanstvene podatkovne baze | |
Drugo |