Rambouillet | |
---|---|
48°38′37″N 1°49′48″E / 48.64361°N 1.83000°EKoordinati: 48°38′37″N 1°49′48″E / 48.64361°N 1.83000°E | |
Država | Francija |
Regija | Île-de-France |
Departma | Yvelines |
Okrožje | Rambouillet |
Kanton | Rambouillet |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Plaines et Forêts d'Yveline |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Gérard Larcher |
Površina 1 | 35,19 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 26.816 |
• Gostota | 760 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 78517 /78120 |
Nadmorska višina | 140–177 m (povp. 142 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Rambouillet je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines. Leta 1999 je mesto imelo 24.758 prebivalcev. Po njem je poimenovana vrsta ovac, poznanih tudi kot francoske Merino ovce.
Kraj leži v osrednji Franciji ob manjši reki Guéville 36 km jugozahodno od Versaillesa, poznan po obširnem istoimenskem gozdu kot tudi po dvorcu Château de Rambouillet.
Rambouillet je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Auffargis, La Boissière-École, Les Bréviaires, Émancé, Les Essarts-le-Roi, Gambaiseuil, Gazeran, Hermeray, Mittainville, Orcemont, Orphin, Le Perray-en-Yvelines, Poigny-la-Forêt, Raizeux, Saint-Hilarion, Saint-Léger-en-Yvelines in Vieille-Église-en-Yvelines z 49.834 prebivalci.
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Chevreuse, Maurepas, Montfort-l'Amaury in Saint-Arnoult-en-Yvelines z 214.219 prebivalci.
Prva omemba kraja Rambolitum seže v leto 768 ob podelitvi Yvelinskih gozdov Pipina Malega opatiji Saint-Denis.
Rambouillet je bil v središču pozornosti v času Kosovske krize, kjer so se srečali predstavniki Jugoslavije in kosovskih Albancev februarja in marca 1999 pod okriljem NATO-a. Srečanje je bilo poskus končanja tamkajšnje krize s klici po prekinitvi srbske paravojaške agresije, prihodu mirovnih sil in obnovitvi kosovske avtonomije v okviru Jugoslavije. Po zavrnitvi podpisa sporazuma s strani predstavnikov jugoslovanske vlade in nadaljnji agresiji je bil posledično zaukazan zračni napad na Jugoslavijo, ki se je odvijal od marca do junija 1999 pod poveljstvom NATO.