Značilnosti progresivnega rocka
Prav gotovo v progresivnem rocku ni elementov, ki bi strogo določali slog, toda vseeno obstajajo značilnosti, po katerih ga prepoznamo:
- dolge kompozicije, pogosto tudi več kot 20 minut. Velikokrat so označene kot epike in so po izvoru najbližje klasični glasbi. Zgodnji primer je 17-minutna »In Held Twas In I« sklupine Procol Harum, med bolj znanimi pa so še 23-minutna »Supper's Ready« skupine Genesis, 24-minutna »Thick as a Brick« skupine Jethro Tull in 42-minutna »Six Degrees of Inner Turbulence« skupine Dream Theater.
- skladbe so zaradi dolžine pa tudi lažjega poslušanje razdeljene na več delov, ki so lahko nastali naenkrat in so objavljeni na istem albumu, velikokrat pa so tudi neodvisni drug od drugega in so objavljeni na različnih albumih ter ne zahtevajo poznavanje ostalih za razumevanje glasbe. Znane so »Shine On You Crazy Diamond« skupine Pink Floyd, ki je razdeljena na devet delov, »2112« skupine Rush, Larks' Tongues in Aspic skupine King Crimson, katere tri deli so objavljeni na različnih albumih.
- besedila, ki v zapletenih pripovedih opisujejo teme, kot so znanstvena fantastika, zgodovina, religija, vojna, književnost itd.
- veliko skupin je na alegoričen način v svojih pesmih komentiralo politično dogajanje. Na primer: album Selling England by the Pound skupine Genesis združuje temi komercializma in naturalizma.
- konceptualni albumi, ki opisujejo določeno temo skozi cel album ali več albumov, in so pogosto imenovani »rock opera« (termin, ki ga je popularizirala skupina The Who).
- pogosto se uporabljajo instrumenti, ki so neobičajni za rock glasbo in pogosto elektronsko predelani, prav tako pa so vpeljani neobičajni in predelani vokali. Morda najbolj znana uporaba takih instrumentov je flavta Iana Andersona pri skupini Jethro Tull. Neredki so multi-instrumentalisti, kot so Mike Oldfield, Ian Anderson in Neal Morse.
- Morda je presenetljiva uporaba pevskega zbora in orkestra med najbolj znani prog rock bendi; najbolj znani so primeri iz poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih Atom Heart Mother skupine Pink Floyd, The Five Bridges Suite skupine Nice in drugi album skupine Yes Time and a Word. Velikokrat je za simulacijo pevskega zbora ali orkestra uporabljen melotron. Manj znane skupine, npr. Renaissance je uporabila pravi orkester.
- uporaba neobičajnih taktovskih načinov, lestvic, tempa itd. Znana je skladba »Thela Hun Ginjeet« skupine King Crimson, pri kateri nekateri člani igrajo v 7/8 taktovskem načinu, ostali pa v 4/4 ter tako ustvarijo neravnovesje v ritmu, znano kot poliritmija.
- zelo širok dinamični razpon, z zelo tihimi in zelo glasnimi odlomki v isti skladbi. Glasba je namenjena tako pozornemu poslušanju in ustvarjanju ambienta, kot tudi ustvarjanju trušča v ozadju. Primer: The Mars Volta: »Cut That City«
- solo odlomki za vsak instrument. To je prispevalo k slavi in prepoznavnosti mnogih glasbenikov, kot so kitarista David Gilmour in Steve Howe, klaviaturista Rick Wakeman in Keith Emerson ter bobnar Neil Peart.
- vključevanje klasičnih melodij v glasbo. Tako so npr. Emerson, Lake and Palmer priredili nekaj del Coplanda, Béla Bartóke, Musorgskega ter J. S. Bacha. Včasih so ta dela bolj predelana oziroma pomešana z drugimi zvrstmi; verzija Bachove Bourée v predelavi Jethro Tull vsebuje značilnosti jazza.
- estetsko povezovanje glasbe z vizualno umetnostjo, trend, ki so ga začeli The Beatles z albumom Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band in se je navdušeno prijel v razcvetu progresivnega rocka. Nekatere skupine so postale znane tako po glasbi kot po oblikovanju naslovnic njihovih albumov in videza benda nasploh. To je vodilo do razpoznavnosti nekaterih oblikovalskih studiev, med katerimi sta bolj znana Roger Dean, ki je delal za skupino Yes, in Storm Thorgerson s svojim studiem Hipgnosis, ki je delal za Pink Floyd in ostale. Med najbolj znanimi naslovnicami je zagotovo Brain Salad Surgery skupine Emerson, Lake and Palmer, ki jo je ustvaril H. G. Riger, čeprav je bila cenzurirana zaradi objavljenega falusa. Za razliko od nekaterih je založba Charisma Records dovolila Paulu Whiteheadu, da je ustvaril evokativne naslovnice za skupini Genesis ter Van der Graff Generator brez vmešavanja založbe.
- uporaba zvočnih efektov v skladbah, znanih tudi kot konkretna glasba (Musique concrète). Je razpoznavni zvok skupine Pink Floyd, še posebej na albumu Dark Side of the Moon, toda tudi drugi bendi niso izjeme. Tako lahko slišimo bojni rog v pesmi »Warchild« skupine Jethro Tull. The Mars Volta je uporabila takšen zvok na albumu Frances the Mute, da bi pričarala »težek ambient«.
- izmenjava članov. Čeprav ne tako značilno, kot npr. za jazz, se v progresivnem rocku pogosto izmenjavajo člani skupin in ustvarjajo stranske projekte. Jon Anderson (skupina Yes) je pel skupaj s King Crimson, Robert Fripp (skupina King Crimson) pa je igral na dveh albumih Van der Graaf Generator. Bobnar Bill Bruford je sodeloval z Yes, Genesis (zelo redko), King Crimson, UK in na mnogih ostalih projektih. V devetdesetih je Yes na svojo turnejo vključila skoraj vse, ki so kdaj bili njeni člani. Število stranskih projektov članov Dream Theater je celo preseglo število njihovih skupnih albumov, saj so skoraj vsi sedanji in bivši člani sodelovali z ostalimi prog rock skupinami.
