Nahuatl | |
---|---|
Mexicano, Nahuatl in drugo | |
Materni jezik | Mehika in Salvador |
Področje | zvezne države Mexico, Puebla, Veracruz, Hidalgo, Guerrero, Morelos, Tlaxcala, Oaxaca, Michoacán, Durango, in imigranti v ZDA, Salvadorju, Gvatemali in Kanadi |
Etničnost | Ljudstvo Nahuatl |
Št. maternih govorcev | 1,5 milijona (2000)[1] |
Uto-azteški
| |
Zgodnejše oblike | Proto-nahuanski
|
Narečja | zahodni periferni nahuatl
vzhodni periferni nahuatl
huasteški nahuatl
osrednji nahuatl
pipilski jezik
|
Uradni status | |
Uradni jezik | Mehika |
Regulator | Instituto Nacional de Lenguas Indígenas[2] |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | nah |
ISO 639-3 | nci klasični nahuatl |
Glottolog | azte1234 Aztec |
Nahuatl [náwatl] (tudi Azteščina) je najbolj govorjen jezik avtohtonih prebivalcev v Mehiki. Bil je tudi jezik Aztekov in majhne države Tlaxcala, ki je bila sovražnik Aztekov.
Nahuatl govorijo v raznih pokrajinah v osrednji in južni Mehiki. Medtem ko število govorcev v oddaljenih predelih še vedno raste, je jezik ogrožen v svojih bivših središčih, kot npr. v dolini mesta Ciudad de Mexico in v pokrajini Tlaxcala, ker se otroci v teh krajih učijo le še španščino.
Podatki o številu govorcev jezika Nahuatl iz popisa leta 2000 (1980):
Včasih so variante jezika nahuatl govorili tudi v Salvadorju in v Nikaragvi.
INEGI [Instituto Nacional de Estadísticas, Geografia e Informática] (2005). Perfil sociodemográfica de la populación hablante de náhuatl (PDF). XII Censo General de Población y Vivienda 2000 (v španščini) (Publicación única izd.). Aguascalientes, Mex.: INEGI. ISBN 970-13-4491-X. Pridobljeno 2. decembra 2008.