Maksimalni potop podmornice je eden od osnovnih konstrukcijskih parametrov pri načrtovanju in gradnji podmornic, ki določa, kako globoko lahko podmornica deluje. Določa ga trdnost trupa, ki varuje notranjost, kjer mora biti normalen zračni tlak, da lahko v njej prebiva posadka, s potapljanjem v večje globine se torej povečuje sila na trup od zunaj in ga zmečka, če podmornica preseže maksimalno dovoljeno globino. Silo, ki jo trup prenese, lahko konstruktor poveča s povečanjem trdnosti, vendar hkrati eksponentno naraščata teža podmornice (trdnost se običajno povečuje z debelino kovinskega oboda trupa) in cena izdelave. Zato so le najbolj specializirane podmornice grajene za doseganje ekstremnih globin. Poleg tega pogosto potapljanje do velikih globin zaradi deformacij trupa krajša življenjsko dobo plovila, zato je običajno omejeno na manevre v sili, večino časa pa podmornica deluje na manjših globinah.
Konstruktorji podmornic običajno navajajo naslednje mere v zvezi z maksimalnim potopom: