Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Več informacij o tem boste morda našli na
pogovorni strani. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin. Skupaj z golosemenkami jih uvrščamo med semenke. Od drugih semenk jih ločimo po vrsti apomorfij oz. izpeljanih lastnosti.
Cvet
Cvet kritosemenk je lahko različno oblikovan:
- zvezdasti cvet – ima več delitvenih ravnin, npr. zvonček, cvet češnje
- somerni cvet – ima eno delitveno ravnino, npr. vijolica, žajbelj, mrtva kopriva
Cvetno odevalo je lahko enojno (vsi cvetni listi so enaki, npr. tulipan) ali dvojno (ločimo čašne in venčne liste)
Razmnoževanje kritosemenk
Kritosemenke se razmnožujejo z metagenezo. Prevladuje sporofit (= nespolna generacija), gametofit (= spolna generacija) obsega le nekaj celic. Moški gametofit je pelodno zrno, ki nastane v prašnikih. Ko pelodno zrno pade na brazdo, požene pelodov mešiček proti semenski zasnovi. Po mešičku potujeta dve spolni celici – spermalni jedri. Ženski gametofit je zarodkov mešiček oz. embrionalna vrečka. Nastane v pestiču v plodnici v semenskih zasnovah.
Značilna je dvojna oploditev:
- prvo spermalno jedro se združi z jajčno celico in nastane zigota, kasneje se razvije kalček
- drugo spermalno jedro se združi z dvema polnima jedroma in nastane sekundarni endosperm, kasneje se razvije hranilno tkivo
