Splošna oblika faznega diagrama.

Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz. Faza je v tem primeru definirana kot homogeni del (povsod enaka kemična sestava ter fizikalno-kemične lastnosti) heterogenega sistema, ki se da mehansko ločiti in ima fizikalne značilnosti. Faza je lahko sestavljena iz ene ali več komponent; lahko je element, spojina ali raztopina. Komponenta je lahko element ali spojina. Faza se lahko nahaja v plinastem, tekočem ali trdnem agregatnem stanju.

Primeri

Fazni diagram Al-Si: komponenti sta kemijska elementa Al in Si; faze so talina (tekoča raztopina), trdna raztopina na osnovi Al in trdna raztopina na osnovi Si.

Fazni diagram Fe-Fe3C: komponenti sta kemijska elementa Fe in C; faze so talina (tekoča raztopina), tri trdne raztopine alfa (ferit), gama (avstenit) in delta (delta-ferit) ter spojina Fe3C (cementit).

Fazni diagrami navadno ponazarjajo termodinamska ravnotežja. To je stanja z najmanjšo prosto energijo. Čeprav v nekem faznem diagramu obstaja veliko faz, je največje število faz, ki so lahko v ravnotežju, omejeno z Gibbsovim faznim pravilom: F + S = K + 1 kjer je F število faz, S število prostorski stopenj in K je število komponent. Zgled: v diagramu Fe-Fe3C je navzočih 5 faz, toda hkrati so lahko v ravnotežju največ tri.

Glede na število komponent v faznen diagramu ločimo:

Seveda obstajajo še diagrami z več komponentami, vendar jih je težko grafično predstaviti.

Na področju materialov in metalurgije so najpomembnejši binarni fazni diagrami: