Evzebij Cezarejski (Ευσέβιος ο Καισαρείας) | |
---|---|
škof | |
Sedež | Cezareja |
Obdobje službovanja | 313 – 30. maj 339 |
Predhodnik | Agapij |
Naslednik | Akacij |
Redovi | |
Duhovniško posvečenje | okoli 285 |
Osebni podatki | |
Rojstvo | cca. 265[1][2][…] Cezareja[d], Rimsko cesarstvo |
Smrt | cca. 340[3] Cezareja[d], Rimsko cesarstvo |
Vera | rimskokatoliška |
Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Evzebij Cezarejski[a] se je rodil v Cezareji.[b] Od leta 133 naprej se je imenovala Caesarea Palaestina. Med 25–13 pr. n. št. jo je zgradil skupaj s pristaniščem Herod Veliki. Danes ležijo njene razvaline na obali Sredozemskega morja na pol poti med mestoma Tel Aviv in Haifa v Izraelu.
V Cezareji je vstopil v znamenito teološko šolo, ki jo je osnoval Origen[c] in katero je takrat vodil Pamfilij.[d] Tam si je pridobil temeljito znanstveno izobrazbo ter postal iz nadarjenega učenca zvest sodelavec duhovnika Pamfilija in ga zato imenujejo tudi Evzebij Pamfilijev.[e]
Evzebij je vztrajal za časa preganjanja Maksimina Daja poleg učitelja, ki je bil v ječi. Skupaj sta sestavila prvih pet knjig Origenov zagovor. Po njegovi mučeniški smrti je Evzebij pobegnil v Tir, pozneje v Egipt, kjer je sam padel v ujetništvo. Ko je preganjanje prenehalo, je postal škof v Cezareji leta 313.[4]
Imel je velik vpliv na dvoru cesarja Konstantina I. Velikega; veliko si je prizadeval za spravo med arijanci in Cerkvijo, pa se je pokazal do heretikov preveč popustljivega. Na nicejskem koncilu (325) je sicer podpisal koncilske odloke pod cesarjevim pritiskom, vendar se jim je nato stalno postavljal po robu. Tako je na tirskem koncilu leta 335 tudi sam sodeloval pri odstavitvi pravovernega Atanazija z aleksandrijskega škofovskega sedeža.
Napisal je apologetska dela zoper Porfirja (25 knjig), zoper Hieroclema in zoper Marcela.
Ne sme se pozabiti omeniti tudi biblične razlage. Pamfilij in Evzebij sta se ukvarjala s kritičnim pristopom k staroveznemu besedilu Septuaginte, zlasti pa k novozaveznemu. Zdi se, da je izdajo že pripravil Origen; Pamfilij in Evzebij sta jo samo priredila.
Evzebij je umrl 30. maja 339 v Cezareji.
Nekatere krščanske Cerkve Evzebija častijo kot svetnika, večina pa ne – zaradi njegovega nejasnega stališča do arijanstva.