Evropski parlament
9. sestava
Coat of arms or logo
Mandat
Vodstvo
PredsednikRoberta Metsola
Mandati
Št. sedežev705[a]
European Parliament 2019.svg
Stranke
  •      EPP (182)
  •      S&D (154)
  •      RE (108)
  •      Zeleni - EFA (74)
  •      ID (73)
  •      ECR (62)
  •      GUE/NGL (41)
  •      Neodvisni (57)
Volitve
2019
Parlament
Bruselj, Strasbourg
Spletna stran
europarl.europa.eu

Evropski parlament (angleško European Parliament, francosko Parlement européen) je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij. Vodi jih predsednik s štirinajstimi podpredsedniki. 705 poslancev izvolijo državljani članic Evropske unije vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah. Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu.[1][2][3]

Evropski parlament danes predstavlja drugo največje demokratično volilno telo na svetu (takoj za indijskim parlamentom) in največje nadnacionalno demokratično volilno telo na svetu (375 milijonov volilnih upravičencev v letu 2009).[4][5][6]

Od leta 1979 državljani Evropske unije na splošnih volitvah vsakih pet let izvolijo parlament. Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah se je po letu 1979 vsakič zmanjšala, leta 2019 pa povečala za 8 odstotnih točk in prvič po letu 1994 presegla 50 %.[7] Večinoma imajo volilno pravico državljani nad 18 let, razen na Malti in v Avstriji, kjer je 16 let in Grčiji, kjer je 17 let.[8]

Čeprav ima Evropski parlament zakonodajno pristojnost, tako kot Svet, formalno, za razliko od večine nacionalnih parlamentov članic, nima pravice do pobude - to je pristojnost Evropske komisije.[9][10] Parlament je "prva institucija" Evropske unije (prva omenjena v svojih pogodbah in ima ceremonialno prednost pred drugimi institucijami EU)[11] in si deli enake zakonodajne in proračunske pristojnosti s Svetom (razen pri nekaj vprašanjih, pri katerih veljajo posebni zakonodajni postopki). Prav tako ima enak nadzor nad proračunom EU. Evropska komisija, ki je izvršna veja Evropske unije, je na koncu odgovorna Parlamentu. Parlament lahko zlasti odloči, ali bo odobril kandidata za zasedanje Evropskega sveta za predsednika Komisije ali ne, poleg tega pa je zadolžen za odobritev (ali zavrnitev) imenovanja Komisije kot celote. Pozneje lahko z izglasovano nezaupnico tudi prisili k odstopu.[9]

Predsednik Evropskega parlamenta je trenutno David Sassoli, izvoljen julija 2019. Predseduje večstrankarski zbornici; pet največjih skupin v Evropskem parlamentu trenutno je skupina Evropske ljudske stranke (EPP), Progresivno zavezništvo socialistov in demokrati (S&D), Renew Europe (prej ALDE), Zeleni / Evropska svobodna zveza (Zeleni – EFA) in Identiteta in demokracija (ID). Zadnje volitve po vsej Evropski uniji so bile volitve leta 2019.

Volitve v Evropski parlament

Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet let (zadnje volitve v Evropski parlament so potekale leta 2019) na neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je lahko največ 751[12] in delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta skupina Evropske ljudske stranke in skupina socialistov. Vsaka država ima določeno število poslancev (Nemčija 96, Luksemburg 6). Poslanci niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.[13]

Slovenci so prvič volili poslance Evropskega parlamenta leta 2004,[14] tj. takoj po pridružitvi Evropski uniji. Najprej je bilo slovenskih poslancev sedem, z volitvami leta 2014 pa se je v skladu z Lizbonsko pogodbo njihovo število povečalo na osem.[15][16]

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v Strasbourgu, preostala zasedanja potekajo v Bruslju, seje odborov (20 stalnih odborov[17]) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik Evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino. Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe prerasel iz povsem svetovalne skupščine v pravi zakonodajni parlament, ki ima danes podobna pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki postavlja Evropski parlament in Svet Evropske unije na isto raven, saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča blokiranje sprejetja evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov. Ta postopek je po uveljavitvi Pogodbe iz Nice v uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU. Posebej pomembna je vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna, ki letno znaša približno 133 milijard evrov, in pri nadzoru njegove porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo Evropske komisije o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999). 45 % letnega proračuna EU, oziroma približno 60 milijard evrov, se trenutno porabi za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami. Razlika med slednjimi se je v obdobju med letoma 2000 in 2006 zmanjšala za eno šestino. Evropski parlament ima odločilno vlogo tudi pri razporejanju sredstev v višini 7,5 milijard evrov, namenjenih raziskavam in razvoju. Trenutno se te namenjajo novim načinom zaščite nizko ležečih območij pred poplavami, novim raziskavam in razvoju na področju zdravja, varne prehrane, prometa , tehnologije, energije in okolja.

Glavna dvorana v Strasbourgu.
Glavna dvorana v Bruslju.


Parlament igra tudi pomembno vlogo pri širitvi EU, saj mora dati soglasje k pristopu novih držav članic. Slovenci so prvič sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Lizbonska pogodba določa, da ima Slovenija osem poslancev od 751 (Nemčija 96, Poljska 51, Irska 11, Malta 6)[18].Ta določa tudi, da je najvecje možno število poslancev 96, najmanjše stevilo poslancev pa 6. Tako imajo manjše države relativno večjo zastopanost.[19] Sistem, po katerem potekajo volitve evropskih poslancev, določi vsaka članica sama.

Konferenca predsednikov

Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Evropskega parlamenta določa organizacijo dela in vsa vprašanja v zvezi z zakonodajnim načrtovanjem, ki se nanašajo na pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij, prav tako odloča o sedežnem redu v sejni dvorani, pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj.

Kvestorji

Predsedstvo Evropskega parlamenta poleg predsednika in podpredsednikov sestavljajo tudi kvestorji , ki imajo svetovalno funkcijo. Zadolženi so za administracijo.

Dosežki in ukrepi Evropskega parlamenta

Finančna kriza in načrt oživitve evropskega gospodarstva

Podnebne spremembe in okolje

Notranji trg

Socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje

Varnost hrane in kmetijstvo

Pravosodje, svoboda in varnost (Justice, Freedom and Security)

Širitev

Ženske v Evropskem parlamentu

Glej tudi

Sklici

  1. Article 28 of the Treaty on European Union
  2. »European Parliament«. Europa. 19. april 2010. Pridobljeno 8. decembra 2012.
  3. »Consolidated versions of the treaty on European Union and of the treaty establishing the European Community« (PDF). Eur-lex. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. decembra 2007. Pridobljeno 12. junija 2007.
  4. Brand, Constant; Wielaard, Robert (8. junij 2009). »Conservatives Post Gains In European Elections«. The Washington Post. Associated Press. Pridobljeno 17. avgusta 2010.
  5. Ian Traynor (7. junij 2009). »Misery for social democrats as voters take a turn to the right«. The Guardian. UK. Pridobljeno 17. avgusta 2010.
  6. »18 new MEPs take their seats«. European Parliament. 10. januar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.
  7. »Results of the 2014 European elections«. European Parliament. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2021. Pridobljeno 6. februarja 2021.
  8. Panizza, Roberta (Maj 2019). »The European Parliament: electoral procedures«. European Parliament. Pridobljeno 13. julija 2019.
  9. 9,0 9,1 »Parliament's powers and procedures«. European Parliament. Pridobljeno 12. junija 2007.
  10. Williams, Matt (24. junij 2008). »Pöttering defends parliament's role at EU summits«. The Parliament Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2011. Pridobljeno 25. junija 2008.
  11. »Parliament's Protocol Service«. European Parliament. 28. julij 2006. Pridobljeno 28. oktobra 2007.
  12. Spletna stran Evropskega parlamenta
  13. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Evropski parlament, osrednja demokratično legitimirana ustanova Evropske zveze / unije. Teorija in praksa, Družboslovna revija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. str. 118–131. ISSN 0040-3598.
  14. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Socialna dimenzija vzhodne integracije Evropske zveze : stališče Evropskega parlamenta. Parlamentarec, maj 1998, leto 3, št. 5. Ljubljana: Skupščina Republike Slovenije. str. 12–13. ISSN 1408-1210.
  15. »Evropski parlament - Poslanci EP«.
  16. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Slovenski parlamentaristični diskurz, evropski "mainstream" in Evropski parlament. Parlamentarec, sept. 1998, leto 3, št. 8. Ljubljana: Skupščina Republike Slovenije. str. 1–4, priloga. ISSN 1408-1210.
  17. »Evropski parlament - O odborih«. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  18. »Evropski parlament - Poslanci EP - Iskanje po zemljevidu«. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  19. »How many MEPs will each country get after European Parliament elections in 2014? | News | European Parliament«. www.europarl.europa.eu (v angleščini). 13. marec 2013. Pridobljeno 25. februarja 2019.

Opombe

  1. Do britanskega izstopa iz Velike Britanije je bilo v parlamentu 751 sedežev. 27 sedežev je bilo porazdeljenih med države članice EU, 46 sedežev pa je bilo ukinjenih.

Zunanje povezave