Sir Arthur Charles Clarke
Rojstvo	Arthur Charles Clarke 16. december 1917(((padleft:1917|4|0))-((padleft:12|2|0))-((padleft:16|2|0)))[1][2][…] Minehead[d], Somerset
Smrt	19. marec 2008(((padleft:2008|4|0))-((padleft:3|2|0))-((padleft:19|2|0)))[4][1][…] (90 let) Kolombo, Šrilanka
Poklic	izumitelj, scenarist, romanopisec, pisatelj znanstvene fantastike, raziskovalec, pisatelj, fizik
Narodnost	angleška, šrilanška
Državljanstvo	Združeno kraljestvo
Žanr	znanstvena fantastika, poljudna znanost
Tematika	znanost
Pomembnejša dela	Travel By Wire!, Amateur Science Fiction Stories. 1937
Podpis
Spletno mesto
www.clarkefoundation.org

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Clarke je najbolj znan po svojem znanstvenofantastičnem romanu 2001: Vesoljska odiseja in po sodelovanju z režiserjem Stanleyjem Kubrickom pri snemanju istoimenskega filma. Skupaj z Robertom Ansonom Heinleinom in Isaacom Asimovom ga uvrčajo v »Veliko trojico« znanstvene fantastike. Skupaj je napisal več kot 100 knjig na temo znanosti, vesolja in prihodnosti, z zamislimi, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju nekaterih sodobnih tehnologij. Med drugim je prvi predlagal uporabo geostacionarnih satelitov v komunikacijskem omrežju.

V letih od 1941-1946 je služil Britanskemu kraljevemu letalstvu (RAF) kot radarski inštruktor in tehnik. Leta 1945 je predlagal satelitske komunikacijske satelite, zaradi česar je leta 1963 prejel zlato medaljo Stuarta Ballantina s strani Inštituta Franklin, in je bil leta 1994 nominiran za Nobelovo nagrado. Zaradi tega je bil v letih od 1947-1950 in 1953 tudi predsednik Britanskega medplanetarnega društva.

Pozneje je pomagal pri boju za ohranjanje nižinskih goril in je leta 1962 prejel Kalingovo nagrado UNESCA.

Leta 1998 so ga posvetili v viteza. Umrl je 19. marca 2008 ponoči v starosti 90 let na svojem domu na Šrilanki, kjer je živel od leta 1956.^[5]

Izbrani romani

Glavni članek: Delo Arthurja Charlesa Clarka.

Prevedeno v slovenščino

• Planet sedmih sonc (Against the Fall of Night, 1953)
• Konec otroštva (Childhood's End, 1953)
• 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey, 1968)

V angleščini

• Prelude to Space (1951)
• The Sands of Mars (1951)
• Islands in the Sky (1952)
• Earthlight (1955)
• The City and the Stars]] (1956)
• The Deep Range (1957)
• A Fall of Moondust (1961)
• Dolphin Island (1963)
• Glide Path (1963)
• Rendezvous with Rama (1972)
• A Meeting with Medusa (1972)
• Imperial Earth (1975)
• The Fountains of Paradise (1979)
• 2010: Druga odiseja (2010: Odyssey Two, 1982)
• Songs of Distant Earth (1986)
• 2061: Tretja odiseja (2061: Odyssey Three, 1988)
• Cradle (1988) (z Gentryjem Leejem)
• Rama II (1989) (z Gentryjem Leejem)
• Beyond the Fall of Night (1990) (z Gregoryjem Benfordom)
• The Ghost from the Grand Banks (1990)
• The Garden of Rama (1991) (z Gentryjem Leejem)
• Rama Revealed (1993) (z Gentryjem Leejem)
• The Hammer of God (1993)
• Richter 10 (1996) (z Mikeom McQuayjem)
• 3001: The Final Odyssey (1997)
• The Trigger (1999) (z Michaelom P. Kube-McDowellom)
• The Light of Other Days (2000) (s Stephenom Baxterjem)
• Time's Eye (2003) (s Stephenom Baxterjem)
• Sunstorm (2005) (s Stephenom Baxterjem)
• Firstborn (2007) (s Stephenom Baxterjem)
• The Last Theorem (načrtovano za 2008) (s Frederikom Pohlom)

Priznanja

Poimenovanja

• nagrada Arthurja Charlesa Clarkea

Sklici