William Thomas Tutte | |
---|---|
Rojstvo | 14. maj 1917[1][2] Newmarket[d] |
Smrt | 2. maj 2002[1][2] (84 let) Waterloo[d][2] |
Bivališče | Anglija Kanada |
Narodnost | angleška kanadska |
Področja | kriptologija, matematika |
Ustanove | Univerza v Torontu Univerza v Waterlooju |
Alma mater | Univerza v Cambridgeu doktorat 1948 |
Mentor doktorske disertacije | Shaun Wylie |
Doktorski študenti | Ronald Mullin (1964) |
Poznan po | Tuttejev izrek Tutte-Bergejeva formula Tuttejev graf Tutte-Coxetrov graf Tuttejeva 12-kletka Tuttejeva matrika Tuttejev polinom izrek BEST |
Pomembne nagrade | red Kanade (2001) |
William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.
Med 2. svetovno vojno je Tutte razbil pomemben nemški kodni sistem, kar je odločilno vplivalo na zavezniško invazijo v Zahodni Evropi. Poleg tega je v matematiko prispeval veliko, vključno s temeljnim delom na področju kombinatorike in teorije grafov.
Bil je sin vrtnarja. Z osemnajstimi leti je začel študirati kemijo na Kolidžu Trinity Univerze v Cambridgeu. Kot študent je raziskoval kvadraturo kvadrata.
Ob izbruhu 2. svetovne vojne mu je profesor predlagal, naj se pridruži vladni šoli za kodiranje in šifriranje (GC&CS), ustanovljeni leta 1919. Maja 1941 se je tja res vpisal. V Bletchley Parku je deloval kot razbijalec šifer. Tu se je zelo izkazal. Uspelo mu je dognati delovanje nemškega šifrirnega stroja Lorenz SZ 40/42 (s kodnim imenom Tunny, angleško tun). Stroj so uporabljali pri sporazumevanju na višjih nivojih nemških oboroženih sil. Tutte je dognal ustroj stroja na podlagi le nekaj prestreženih šifriranih sporočil. Z njegovim dosežkom so Britanci uvedli celotno organizacijo za branje sporočil, poslanih s tem strojem. Sem so spadali tudi znameniti računalniki Colossus.
Tutte je leta 1948 doktoriral iz matematike v Cambridgeu z dizertacijo Algebrska teorija grafov (An Algebraic Theory of Graphs) pod Wyliejevim mentorstvom. Med letoma 1948 in 1962 je poučeval matematiko na Univerzi v Torontu. Večino svojega raziskovalnega dela v matematiki je opravil na Univerzi v Waterlooju od leta 1962. Na tej univerzi je ostal do leta 1985.
V poznejših letih se je največ ukvarjal s kombinatoriko in teorijo grafov. Ti dve področji je pomagal spraviti v sodobno obliko. Eden od njegovih tovarišev ga je opisal »kot vodilnega matematika v kombinatoriki v treh desetletjih«. Tutte je bil glavni urednik revije The Journal of Combinatorial Theory ob njenem nastanku. Bil je tudi v uredništvih več matematičnih raziskovalnih revij.
S svojim pristopom, znanim kot Tuttejev delček, je s protiprimerom ovrgel Taitovo domnevo iz leta 1886 o Hamiltonovih ciklih na robovih poliedrov. Končni dokaz problema štirih barv je črpal iz Tuttejevega zgodnejšega dela.
Tutte je bil član britanske Kraljeve družbe v Londonu in Kanadske kraljeve družbe. Oktobra 2001 so mu podelili red Kanade, najvišje kanadsko civilno odlikovanje.
- v angleščini: