Albit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
Kemijska formula | NaAlSi3O8 |
Strunzova klasifikacija | 8/J.07-20 |
Klasifikacija DANA | 76.1.3.1 (8. izdaja) |
Kristalna simetrija | Pinakoidna 1 |
Osnovna celica | a = 8,16 Å, b = 12,87 Å, c = 7,11 Å; α = 93,45°, β = 116,4°, γ = 90,28°, Z = 4 |
Lastnosti | |
Barva | Bela do siva, modrikasta, zelenkasta, rdečkasta, lahko tudi mačje oko |
Kristalni habit | Ploščati kristali, raznosmerni agregati, zrnat, masiven |
Kristalni sistem | Triklinski |
Dvojčičenje | Običajno na {001} ali {010}, lahko tudi kontaktno, enostavno in mnogokratno |
Razkolnost | Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na {110} |
Lom | Neraven do školjkast |
Žilavost | Krhek |
Trdota | 6 - 6,5 |
Sijaj | Steklast, na razkolih značilno bisern |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren do prosojen |
Gostota | 2,6 - 2,65 g/cm3, izračunana 215(6) g/cm3 |
Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
Lomni količnik | nα = 1,528 - 1,533 nβ = 1,532 - 1,537 nγ = 1,538 - 1,542 |
Dvolomnost | δ = 0,010 |
Kot 2V | 85-90° (spodnji); 52-54° (zgornji) |
Disperzija | Šibka |
Drugo | Opazne so nizkotemperaturne in visokotemperaturne strukturne spremembe |
Sklici | [1][2][3] |
Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi3O8, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev. Albit je skrajni (natrijev) člen izomorfne vrste trdnih raztopin plagioklazov. Drugi skrajni (kalcijev) člen vrste je anortit (CaAl2Si2O8).
Albit so prvič opisali leta 1815 na nahajališču v Finnboju na Švedskem. Njegovo ime je nastalo iz latinske besede albus, ki pomeni bel in se nanaša na njegovo značilno belo barvo.
Albit kristalizira v triklinskih pinakoidnih kristalih. Skoraj vedno kristalizira v dvojčkih, pogosto z neznatnimi vzporednimi brazdami na površini kristala. Pogosto se pojavlja v finih vzporednih segregacijah, v katerih se kot rezultat ekssolucije pri ohlajanju izmenjujeta mikroklin in pertit. Njegova barva je običajno bela, specifična teža približno 2,62, trdota pa 6 – 6,5.
Albit se pojavlja v granitnih in pegmatitnih masah, v nekaterih hidrotermalnih žilnih depozitih in tvori del značilnih metamorfnih facij zelenega skrilavca za kamnine, ki imajo sicer bazaltno sestavo.[2]